<

Viv an sante

Atik sou Sante ak Byennèt

Ki sa ki Depresyon (Endis - Li pa menm ak Tristès)

Me se Mwa Sansibilizasyon sou Sante Mantal. Granmoun ki aje yo ka gen pwoblèm ak pwoblèm sante mantal paske sikonstans ak divès pwoblèm sante fizik potansyèl ka gen yon enpak negatif sou lespri yo. Santiman tristès oswa solitid ka leve lè granmoun aje yo fè eksperyans lanmò moun yo renmen, mobilite redwi, maladi, doulè kwonik, ak/oswa lòt defi. Li esansyèl pou nou sansibilize moun sou enpòtans sante mantal, paske li gen enpak sou byennèt jeneral nou e menm sou sante fizik nou.

Selon Òganizasyon Mondyal Lasante (OMS), pwoblèm sante mantal ki pi komen pou granmoun aje yo se depresyon ak enkyetid. Klinik Mayo defini depresyon kòm, "yon twoub atitid ki lakòz yon santiman tristès pèsistan ak pèt enterè... li afekte fason ou santi ou, panse ou ak konpòte ou epi li ka mennen nan yon varyete pwoblèm emosyonèl ak fizik." Nan lòt mo, depresyon pa menm ak tristès. Li se yon kondisyon ki afekte lavi chak jou ou epi ki mande atansyon, medikaman, ak/oswa sikoterapi. Li ka dire plizyè semèn, mwa, oswa ane epi li ka vini epi ale nan vag.

Ki sentòm depresyon yo ye?

Mental Health America deklare ke “plis pase de milyon nan 34 milyon Ameriken ki gen 65 an oswa plis soufri yon fòm depresyon.” Pandan ke depresyon se yon bagay komen nan mitan granmoun aje yo, li pa yon pati nòmal nan vyeyisman. Anfèt, dapre Enstiti Nasyonal sou Vyeyisman an, etid yo montre ke pifò granmoun aje yo santi yo satisfè ak lavi yo, malgre yo gen plis maladi oswa pwoblèm fizik pase pifò jèn moun. Li esansyèl pou konnen siy avètisman depresyon yo.

Depresyon ka souvan gen sentòm sibtil epi yo ka pa dyagnostike ni trete. Gen kèk sentòm ki komen pami lòt pwoblèm sante; kidonk, li pi bon pou w al wè yon pwofesyonèl medikal pou detèmine si w gen depresyon oswa twoub enkyetid. Dapre Klinik Mayo a, si w fè eksperyans sentòm depresyon sa yo regilyèman, pale ak doktè w epi chèche èd.

  • Santiman tristès, vid, ak/oswa enkyetid
  • Difikilte pou sonje oswa konsantre
  • Chanjman pèsonalite
  • Doulè fizik ak soufrans ki pa ka eksplike
  • Fatig ak fatig
  • Pèdi apeti
  • Pwoblèm dòmi
  • Pèdi enterè pou sèks, sosyalizasyon, oswa fè nouvo aktivite
  • Oto-mutilation ak panse oswa santiman swisid

Èd disponib

Si ou panse ou ka gen depresyon, ou pa poukont ou. Gen tretman, pwogram ak resous ki disponib. Mande doktè w ki medikaman ki pi bon pou ou. Èd toujou disponib. Si ou menm oswa yon moun ou renmen ap fè eksperyans depresyon ak panse swisid, tanpri kontakte yon liy dirèk pou swisid.

Rele oswa voye yon mesaj tèks nan 988 pou jwenn 988 Suicide & Crisis Lifeline, ki disponib 24 sou 24, sèt jou sou sèt. Sèvis yo gratis e konfidansyèl.

Ansyen konbatan ameriken oswa manm sèvis ki nan kriz ka rele 988 epi peze "1" pou Liy Kriz pou Ansyen Konbatan yo, oswa voye yon mesaj tèks nan 838255.

Liy telefòn Suicide & Crisis Lifeline Ozetazini an gen yon liy telefòn an panyòl nan 1-888-628-9454 (apèl gratis).

Referans:

Lòt Atik

Poukisa tout estrès sa a - Konsekans estrès ka genyen sou sante ak byennèt ou
Nou pa ka ase ensiste sou sa – Estrès ka danjere pou sante ou an jeneral.
Li plis
Fè egzèsis fè mirak pou sante ou
Granmoun ki aje yo ka jwenn plizyè benefis lè yo fè aktivite fizik regilyèman.
Li plis
Ou se sa ou manje
Granmoun aje yo ta dwe gen yon rejim alimantè ki an sante epi ekilibre pou asire yo satisfè bezwen nitrisyonèl yo.
Li plis